V vsakdanjem življenju se višinska dela pogosto pojavljajo pri vzdrževanju stavb, nameščanju klimatskih naprav ali čiščenju oken. Za zagotavljanje varnosti so ključni zaščitna oprema, strokovno usposabljanje in upoštevanje predpisov s področja varstva pri delu. Med pomembne ukrepe sodijo tudi redni pregledi delovne opreme ter sodelovanje z izkušenimi izvajalci.
Poleg tega je pomembno, da se zaposleni, ki opravljajo višinska dela, zavedajo vseh tveganj in nevarnosti, povezanih z delom na višini. Uporaba osebne varovalne opreme, kot so varnostni pasovi, čelade ter ustrezna obutev z nedrsečim podplatom, bistveno zmanjšuje možnost poškodb pri padcih ali zdrsih. Pri delu na lestvah ali odrih je nujno preveriti stabilnost konstrukcije ter zagotoviti pravilno postavitev zaščitnih ograj in varnostnih mrež. V primeru montaže sončnih elektrarn ali vzdrževanja fasadnih površin velja posebno pozornost nameniti tudi vremenskim razmeram – delo v vetrovnem ali deževnem vremenu namreč močno poveča tveganje za nesreče. Organizacije kot sta ZVD Zavod za varstvo pri delu in Inšpektorat RS za delo redno izvajajo nadzore na področju skladnosti s predpisi ter svetujejo glede pravilne uporabe dostopnih sredstev (dvižne ploščadi, košare), kar prispeva k izboljšanju delovne kulture na tem področju. Delodajalci morajo poskrbeti za redna izobraževanja zaposlenih o novostih s področja kolektivnega varovanja in načrtovanju reševanja v sili ob morebitni nezgodi med izvajanjem zahtevnejših nalog na višinah. Nadalje mora biti vsak projekt načrtovan tako, da se upoštevajo vsi vidiki ergonomije pri delu na težko dostopnih mestih ter zagotavlja optimalne pogoje za uporabo vrvne tehnike oziroma alpinizma v gradbeništvu tam, kjer druga sredstva niso možna ali učinkovita. Višinska dela pogosto vključujejo tudi sodelovanje več ekip hkrati; zato je komunikacija med sodelujočimi ključnega pomena – jasno določene odgovornosti preprečijo nesporazume in povečajo produktivnost ob upoštevanju najvišjih standardov varnosti pri delu na višini. Za uspešno izvedbo kompleksnejših posegov priporočamo izbiro certificiranih izvajalcev storitev s strokovno usposobljenimi timi (npr. IRATA certifikat). Poleg same tehnične opremljenosti ne smemo zanemariti psihofizične pripravljenosti zaposlenih: redni zdravniški pregledi so osnova za ugotavljanje sposobnosti posameznika do samostojnega opravljanja nalog v posebnih pogojih okolja z omejenim dostopom ali izpostavljenostjo naravnim dejavnikom. Na ta način bodo višinska dela ostala učinkovita rešitev sodobnega vzdrževanja objektov brez nepotrebnega tveganja za ljudi in premoženje uporabnikov stavb oziroma investitorjev projektov različnih velikosti po vsej Sloveniji. Za dodatne smernice in primer dobre prakse priporočamo pregled ponudbe na portalu višinska dela – VisinskaDela.si, kjer so zbrane storitve in nasveti za varno delo po vsej Sloveniji.

Za izvajalce in investitorje, ki načrtujejo ali že izvajajo višinska dela, je priporočljivo spremljati strokovne smernice združenj, kot so Slovensko združenje za varnost pri delu (SZVD) ter Mednarodna zveza za varstvo pri delu (IOSH), saj te organizacije redno objavljajo posodobitve glede dobrih praks na področju delovnih postopkov na višinah. Ob tem velja posebno pozornost nameniti pravilni izbiri opreme za dostop do višinskih mest – od premičnih odrov do dvižnih ploščadi in osebne zaščitne opreme – ter njeni redni kontroli skladno s standardi SIST EN 365 in SIST EN 795. Uporaba naprednih sistemov kolektivnega varovanja, kot so horizontalne jeklenice ali sidrišča z absorpcijo energije, omogoča še večjo stopnjo zaščite zaposlenih pri opravljanju zahtevnejših nalog na fasadah, strehah ali drugih konstrukcijah. Poleg tega naj bodo vsi zaposleni seznanjeni tudi z nujnimi postopki reševanja v primeru nesreče; usposabljanje iz prve pomoči in simulacije evakuacijskih scenarijev dokazano prispevajo k hitrejšemu odzivu ob nepredvidenih dogodkih. Na ta način lahko podjetja zagotovijo dolgoročno uspešnost projektov obnove objektov, gradnje novih stavb ali montaže sončnih elektrarn ter ohranijo visoko raven zaupanja med partnerji in naročniki po vsej Sloveniji.
Skladno s priporočili Inšpektorata Republike Slovenije za delo ter evropskih standardov, je smiselno v proces načrtovanja višinskih del vključiti tudi oceno tveganja, ki naj upošteva specifične nevarnosti posamezne lokacije in naravo dela. Pri tem se izpostavljajo pomembnost sodelovanja z usposobljenimi strokovnjaki za varstvo pri delu in rednega preverjanja skladnosti osebne zaščitne opreme (npr. varovalnih pasov, čelad in sistemov za zaustavitev padca) s certifikati priznanih proizvajalcev, kot so Petzl ali 3M. Višinska dela zahtevajo natančno organizacijo logistike na gradbišču ter jasno določene odgovornosti vseh udeležencev, kar dodatno zmanjšuje možnost nezgod. Priporočljivo je tudi spremljanje informacij s strani Zavoda za gradbeništvo Slovenije in aktivna udeležba na strokovnih posvetih o preventivi pri delu na višini, saj to omogoča hitro uvajanje novih tehnologij – denimo pametnih senzorjev ali digitaliziranih evidenc pregleda opreme – v vsakodnevno prakso izvajalcev. S tem pristopom podjetja dolgoročno krepijo kulturo varnosti ter dosegajo konkurenčno prednost na trgu gradenj in vzdrževanja objektov po vsej državi.…
Continue Reading







